V našem domu je te dni vladalo pravo velikonočno vzdušje. Zavihali smo rokave in spekli dišečo domačo potico, ki je s svojim vonjem napolnila dom in srce. Vsak je prispeval svoj del – od gnetenja testa, do ribanja korenčka.. pripravljanja nadeva v katerem se je prepletala bogata tradicija znanja naših stanovalk in stanovalcev. Ko je bila potica pečena smo se lotili priprave pirhov in se ob tem povezovali v veselju prihajajoče pomladi. In novega upanja, ki ga prinaša velika noč. Na koncu pa smo skupaj sedli k mizi in s hvaležnostjo pojedli potico, ki je bila sad našega skupnega truda. Bilo je preprosto a srčno – trenutki, ki ostanejo.
