”Samo eno leto sem bil srečen. To je bilo zadnje leto vrtca, pri učiteljici, ki ji je bilo ime Marie. Nikoli je ne bom pozabil. Ko se spomnim nanjo, vem, da je bila Marie učiteljica zato, ker je hotela delati tisto, kar je imela v življenju rada: sestavljati, ustvarjati in izdelovati stvari. Takoj sem jo vzljubil. Prvega jutra prvega dne….”
Trinajstletni Gregorie nas v knjigi 35 kil upanja, pisateljice Anne Gavalda popelje skozi svojo pot v šoli. Neuspešen učenec, vendar krasen, vedoželjen in zelo ustvarjalen fant. Ker ga šola ne zanima, njegove ustvarjalnosti v šoli ne opazijo, pravijo, da ima težave s koncentracijo. Gregorie pa najbolj uživa, ko lahko ustvarja v dedkovi delavnici. Dedek Leon je namreč edini, ki vidi pravi potencial tega fanta. Kaj pa, ko njega enkrat ne bo več?
Zgodbo so nam prišli predstavit otroci in knjižničarka iz šolske knjižnice. Zelo doživeto so vodili razpravo, kaj pravzaprav je prijaznost in kako se le ta odraža v vsakdanjem življenju. Pobarvali smo listke in nanj napisali naše asociacije, besede, ki nam, prve pridejo na pamet, ko pomislimo na prijaznost. Skupaj smo ustvarili čudovito drevo prijaznosti, s tem pa se tudi posvetili Mednarodnemu dnevu prijaznosti.
Lepo je biti prijazen in otroci so nam res polepšali dan, ko so prišli predstaviti knjigo in komaj čakamo, da bo mesec naokoli in da vidimo, kaj nam bodo tokrat pripravili.
